Pozimi se ribolov na krapa bistveno razlikuje od ribolova v ostalih letnih časih. Nizke temperature in kratki dnevi zahtevajo temeljito pripravo in prilagajanje na spremenljive pogoje, še posebno kadar se odpravim na večdnevni ribolov. Ob takšnih priložnostih je ključno, da sem dobro opremljen z zadostno količino oblačil in plinsko pečjo, ki mi v šotoru zagotavlja dodatno toploto in suh prostor.

V zimskem času se riba navadno drži le določenih delov jezera, kjer ji očitno odgovarja in tam večinoma miruje. Aktivnost ribe je lahko v določenih obdobjih docela ničelna, kar pomeni, da zimski krapolov predstavlja dodaten izziv tudi najbolj vztrajnim ribičem. Osebno prav ta čas na ribolovu izjemno uživam, saj zima prinaša poseben čar, občutek zadovoljstva ob morebitni nagradi pa je še toliko večji.

Lokacija in pravi “timing” sta ključnega pomena. Stabilne vremenske razmere, brez večjih nihanj temperature, so se mi vse do zdaj izkazale kot najbolj produktivne. Prav tako posvečam večjo pozornost položaju lune. Kljub vsemu pa tudi v najbolj ugodnih pogojih ni prav nobenega zagotovila za uspeh.

Ena od prednosti zimskega ribolova je vsekakor manjši pritisk ribičev na okolje. Pogosto se zgodi, da sem na vodi sam, saj je nedvomno prav ta čas ribičev dosti manj, kot v ostalih letnih časih. To mi daje večjo svobodo pri izbiri ribolovnega mesta, kar poizkušam vedno obrniti v svojo korist.

Poznano je, da se riba v zimskem času rada drži v jatah. Tam, kjer se pokaže ena, se lahko pod gladino skriva deset, dvajset ali celo več krapov, ki se ob stabilnem vremenu ne premikajo kaj dosti. To lahko ribič izkoristi v svojo korist. Ko se voda ohladi, so globlji, z muljem prekriti deli jezera, idealno zavetišče zanje. V sončnih in vetrovnih dneh se krapi občasno pomaknejo v plitvejše dele ob trstičju in obvodnem rastlinju, saj se tam voda najhitreje otopli. Znake prisotnosti rib je navadno mogoče opaziti tik pred mrakom, zato se, če mi to dopušča čas, prej odpravim v izvidnico, da ugotovim, kje se riba zadržuje.

Na globljih jezerih voda navadno dalj časa ohranja toploto, posledično je riba dlje aktivna in jo je moč prelisičiti vse do pozne zime. Po drugi strani pa spomladi traja dlje, da se takšna voda ponovno segreje do zadostne mere, da se riba aktivira. V plitvejših jezerih (do 3 m globine) navadno veljajo druga pravila. Veter tam ustvarja tok, ki ribo neprestano sili v gibanje, zato je njena presnova takrat večja. V takšnih situacijah se riba z veseljem ustavi na krmišču, da nadoknadi izgubljeno energijo, ne glede na to, ali je december ali februar.

Kljub temu v zimskem času nikoli ne pretiravam s krmljenjem. Včasih zadostuje, če okoli sistema enostavno spustim nekaj bojlic ali uporabim kakšno raketo zmletih boilijev in peletov, prelitih z atraktivno tekočino. Ker ima riba pozimi počasen metabolizem, se lahko nasiti že v nekaj grižljajih, zato je pomembno, da namesto hrane pobere moj ribiški sistem.

Pozimi še posebej rad prakticiram ribolov s PVA vrečkami, brez dodatnega krmljenja. S takšnim pristopom lahko preverim več lokacij hkrati in pokrijem večje območje, kar se mi večkrat obrestuje.

Za uporabo PVA vrečk (Solid bag) uporabljam kratek sistem, nikoli daljši od 15 cm. Sestavljen je iz mehke pletene predvrvice VIGILANTE in MUGGA 6 trnka v slip D navezi. Vrvica je pričvrščena na vrtljivko z velikim obročkom, iz druge strani pa 30 cm leadcora, po katerem prosto teče 90 ali 110 g inline svinec, odvisno od potrebe. Vse sestavim tako, da se riba v primeru pretrganja svinca z lahkoto osvobodi.

Najraje že v naprej pripravim več sistemov, ki jih lahko hitro in enostavno menjam. Za hookbaite ponavadi uporabljam wafterje ali majhne popupe.

Ko pomislim na zimski ribolov, se posebej rad spomnim krapa, ki sem ga ujel sredi januarja. Prvo noč sem, glede na visoke temperature za to obdobje, upal na več prijemov. Zgodilo pa se ni nič. V naslednjih dneh se je veter okrepil, temperature so se spustile do ledišča in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bom moral zaključiti. Krapi se tiste dni niso prav nič kazali in nobenega znaka ni bilo, da bi se to spremenilo. Nato se je sredi belega dne, na površini pokazal en sam krap, vendar velik! Približno 130m od obale. Odreagiral sem takoj in nekje v bližino tega vrgel sistem s PVA mrežico. Upanja za prijem praktično nisem imel, vendar krapolov je nepredvidljiv in v tem primeru se je to ponovno potrdilo. Kdor vztraja, lahko včasih ujame ribo tudi v najbolj zapletenih razmerah, kar je konec koncev poanta tega prispevka. Vse znanje in izkušnje ne pomenijo prav nič, če nisi prisoten za vodo.

Lep ribiški pozdrav,

Anže Kovačič