Moj prvi stik z akumulacijo Brežice sega v začetek leta 2018. Tistega maja mi je prvič uspelo preseči mejo 20kg.

Potekalo je druženje kraparjev, katerega sem se s svojo ekipo udeležil še sam. Prvih 24 ur smo prebili brez ribe, nakar sem iz krmišča pobral eno od palic in vzel vedro hrane. Na las sem obesil dve PINEAPPLE N-BUTYRIC boili, se usedel na čoln in zapeljal daleč od obale. Nekje na 150m sem naletel na vejevje, ki je gledalo iz vode. Vedel sem, da gre za rob stare struge reke Save. Spustil sem sistem in na isto mesto stresel vso hrano, ki sem jo imel s seboj. Ni trajalo dolgo, ko se je oglasil piskač in borba se je začela. Ribo sem uspel zajeti kar iz obale. Ko sem zagledal kakšnega krapa mi je uspelo ujeti, je bilo veselje nepopisno. Kot že rečeno, je bil to moj prvi krap 20+. Svoj osebni rekord sem takrat popravil za približno 10kg, kar je bilo zame naravnost neverjetno. Prva težava je bila, kako sploh prijeti takšno ribo in se z njo fotografirati. Nekako mi je v tistem momentu po glavi rojila le misel, da ribe nebi poškodoval in sem želel do nje izkazati največje spoštovanje. Ko smo ribo stehtali, sem ostal brez besed. Tehtnica je pokazala zame neverjetnih 23,8kg. In tako se je začela moja obsesija :-). Od takrat dalje me velikost in težavnost te vode vedno bolj privlačita in tudi zato tukaj vsako leto preživim toliko dni. Pripelješ se na obalo, zagledaš vodo in začneš se zavedati velikosti akumulacije…

Po treh letih raziskovanja savskih globin, zbiranja in pripravljanja različnih pozicij, sem navadno še vedno zmeden, kje in kako loviti. Kljub svojemu prepričanju o pravilnem načrtovanju in tehniki se dostikrat pokaže, da mi še vedno nekaj zmanjka. S čolnom in sonarjem sem prevozil vse potopljene vrbinske jame, ceste, nasipe in staro strugo. Tla so zelo razgibana. Tudi riba se zelo različno giblje in ni vedno tam, kjer bi jo po logiki pričakoval. Je pa riba navadno v večjih jatah. Za krapolov je, vsaj zame, lažji levi breg reke, kjer se globine gibljejo nekje od 2 do 8m, v starih jamah Vrbine pa celo do 12m. Jame so pozimi in zgodaj spomladi polne rib, vendar je tam krapa zelo težko uloviti. Največji izziv so različne veje, ki se nabirajo po jamah ter zaraščeni previsi okrog njih. Brez čolna, nemogoče! Pa tudi riba tam navadno ne pokaže prevelike volje do hrane. Zaradi tega vedno izberem lokacijo, ki je nekje na previsu jame, kjer ni kaj dosti vej in ostalih ovir, ali pa se pomaknem na varnejšo, tršo površino, nekje med 6 in 7 metri globine. Prav na takšnih mestih mi je uspelo ujeti kar nekaj krapov in amurjev med 10 in 20kg.

Če lovim višje, v smeri proti Krškem, poskušam vabo nastavljati na previsih v staro strugo Save. Spočetka sem vedno uporabljal palično bojo za označitev krmišča, katere pa zdaj ne uporabljam več. Izkušnje mi pravijo, da je ulov brez te, nekoliko boljši. Kadar lovim v plitvinah, je tudi uporaba čolna lahko problematična. Riba se enostavno prestraši in odmakne od krmišča. Potrebno je še poudariti, da se kar v 90% prva aktivnost ribe na krmišču opazi šele po 24 urah ali več. Prav zato je vredno vztrajati vsaj kakšen dan ali dva dlje. Seveda se dostikrat zgodi, da na koncu ostanem brez ribe, vendar mi slednje daje zgolj večji zagon k ponovnemu vračanju. Zagotovo vem, da prav tukaj plavajo resnično lepi in veliki krapi, za katere pač potrebuješ čas, dobro vabo in nekaj sreče. Velika težava so le nihanja vodostaja zaradi delovanja elektrarn. Vodostaj se tako lahko v le nekaj urah spremeni tudi za meter ali več. Posledično se pojavijo tokovi, ki sploh pri lovu na daljše razdalje, popolnoma onemogočijo ribolov. Iz nekaterih pozicij lovim tudi do 170m daleč. Prijemi so večinoma ponoči ali zgodaj zjutraj, še bolj pa slednje velja za večje ribe. Ponavadi krmim 3 krat dnevno, pomaga pa predhodno pripravljeno krmišče. Pretiravanje s partiklom se mi večkrat ni pokazalo najbolje, saj se kmalu lahko pojavi problem z manjšimi krapi in ostalo belo ribo, čemur se je potem zelo težko izogniti. V zadnjem letu se je pojavil še som, ki ga krmišče precej privlači. Prav zato hrani dodajam res male količine partikla, včasih pa tudi nič. Najraje uporabljam klasični navez z nekoliko daljšim lasom in single boilo, druga varianta pa je snežak. Boila, ki mi je prinesla večino večjih rib je CarpChoice PineApple n-butyric, ki je za reke po mojem mnenju No.1 . K sistemu skoraj vedno dodam PVA z boili in fast signal peleti. V vsem tem času mi je uspelo ujeti že približno 10 krapov čez 20kg in ogromno tistih pod magično mejo 20.

Seveda nikakor ne morem mimo osebnega in takrat tudi državnega rekorda, krapa s 37,5kg. Teža, velikost in občutki, ko v svojih rokah držiš taķšno ribo, UFFF! Bilo je aprila predlani, ko sva se z Andrejem odpravila na Savo. Ker sva bila ta dan v službi, sva z ribolovom začela bolj pozno. Odločila sva se narediti eno krmišče, ki sva ga raztegnila na približno 20m dolžine. Krmila sva s konopljo, FAST SIGNAL PELETI in PINAEPPLE N-BUTYRIC boili. Že po prvi uri je Andrej ujel prvega krapa z dobrimi 5kg. In tu se je pravljica začela. Prijemi so si sledili vsako uro, teža rib pa je z vsakim ulovom naraščala. Nekako takole: 5, 8, 10, 17, 21kg in šesti prijem je bil rekorder s 37,5kg, ki je prijel nekaj čez drugo uro zjutraj. Borba s tem velikanom je bila res nepozabna, saj mi je kar trikrat pobegnil čez vejevje v strugo Save. Večkrat sem bil prepričan, da je pripeljati do obale to ribo, docela nemogoče. Po dolgi borbi sem si iz obupa želel le videt, kaj je na drugi strani vrvice. Glede na moč in težo, sem bil do zadnjega prepričan, da gre za soma. Ko pa mi je po približno 40 minutah vendarle uspelo pripeljati ribo do obale in jo je Andrej zajel, mi je postalo jasno, da gre za krapa velikana. Nikoli ne bom pozabil Andrejevih besed, ko je poskusil ribo prvič dvigniti iz vode : STARI, NE MOREM, TO MA 40 KIL ! Spreletelo naju je veselje in ponos, da sva dobila priložnost videti in se posneti s krapom, ki je bil nenazadnje še državni rekorder. Nikoli pozabljena noč in mokre sanje vsakega kraparja! V slabih treh dneh sva tako imela kar 26 realiziranih prijemov, s skupno težo 340kg. Od tega je bilo kar 6 krapov preko 20 kilogramov . NOROOO! To doživeti, sploh na takšni vodi, kot je akumulacija Brežice, je res neverjetno. Kasneje sem ujel še nekaj lepih amurjev 20kg+, ki jih tu sicer res ne manjka. Naj povem, da sem prav med tem ribolovom imel še štiri prijeme, ki so vsaj po občutku in moči, bili zelo blizu rekorderju, vendar mi teh, zaradi vejevja in ostrih skal, na žalost ni uspelo pripeljati do mreže. Prav zaradi takšnih izkušenj vem, da bo v prihodnosti še veliko govora o tej vodi in krapih velikanih, ki tukaj plavajo. Prav nič ne bi bil presenečen, če bi kaj kmalu kdo presegel mojo lestvico, ki je zagotovo brez lažne skromnosti, postavljena precej visoko.

Na akumulaciji Brežice je vse mogoče. Potrebna je le vztrajnost.

Opozoril bi le še na zelo pomemben dejavnik, vpliv vremena. Medtem, ko se na večini jezer lahko na ribolov odpravimo malodane kadarkoli, je to v primeru akumulacije nemogoče. Normalen ribolov je tako tukaj moč izpeljati le takrat, kadar nam to omogoča normalen pretok vode. Po vsakem obilnejšem deževju je potrebno počakati vsaj nekaj dni ali dlje, da se pretok stabilizira. Zelo pomemben je tudi vpliv vetra! Na akumulaciji je vreme zagodlo že prenekateremu ribiču in veter je povzročil obilo škode na šotorih ter ostali opremi. Tudi sam sem se nekajkrat znašel v situacijah, ki bi se jim najraje izognil. Nedolgo nazaj je veter zapihal s tolikšno silo, da mi je iz vode dvignilo čoln, z akumulatorjem in motorjem vred (Raptor 270cm), več kot dva metra visoko. Na vrvi sem ga le s težavo zadrževal naslednjih nekaj minut, preden se je veter vsaj toliko umiril, da sem se lahko posvetil še reševanju ostale opreme, ki mi jo je medtem razmetalo po vsem nasipu. Torej previdno!

Za konec bi rad poudaril še, da gre za vodo, katere potencial je resnično noro velik. Ribe tu živijo v izobilju naravne hrane, kar se vsako leto občutno pozna na njihovem prirastku in večkrat smo že ostali brez besed, ko smo lahko ob kakšnem ponovnem ulovu iste ribe občudovali njen napredek v teži. Vse to pa so seveda odlične novice za nas ribiče! 🙂

Lep pozdrav in dober prijem vam želim,

Sandi Golob